Izhajal je iz ugledne plemiške družine, ki je bila poplemenitena 29. avgusta 1596 s strani rimskega cesarja in ogrskega kralja Rudolfa II., ko je ta v Pragi podelil plemiško listino Juriju Lutharju in njegovima bratoma Petru in Andreju. Gre za najstarejšo plemiško listino, podeljeno v Prekmurju, shranjena pa je v Pomurskem muzeju v Murski Soboti. Adam je osnovno šolo obiskoval v Puconcih in na Hodošu, gimnazijo in študij teologije pa v Šopronu. Tam je bil leta 1911 tudi ordiniran za duhovnika. Zatem je do leta 1913 služboval kot kaplan v Puconcih, Murski Soboti, Mergešu (županija Győr) in Križevcih ter hkrati študiral še na univerzi v Leipzigu. 1. septembra 1913 se je kot kaplan vrnil v Puconce, marca naslednje leto pa bil tam izvoljen za rednega duhovnika. V Puconcih je služboval vse do leta 1971, ko se je upokojil. Njegovo področje delovanja je bilo zelo obširno. Poleg zvestobe svojemu poklicu si je namreč zelo prizadeval za materialni napredek gmajne, ustanovil je žensko in mladinsko društvo, v letih 1946-1948 bil tudi senior, od leta 1961 pa še častni senior. Aktiven je bil prav tako na literarnem področju, zaradi poznavanja zgodovine pa je bil kot respondent zadolžen za stike z zdomci, še posebej v Franciji in Ameriki. V letih 1922-1926 je bil urednik Düševnoga lista, v letih 1923-1939 pa Evangeličanskega kalendarja. V teh dveh publikacijah je tudi sicer največ objavljal, v glavnem nabožne, administrativne, informativne in polemične sestavke. Za svoje požrtvovalno delo je prejel visoko državno odlikovanje. Ponekod se kot Lutharjev rojstni dan zasledi datum 2. januar 1887. Kot je razvidno iz Kronike (objavljena v Gouth, Zs. (2000). Luthár Ádám emlékalbum, 2. zv. Szombathely: Samozaložba, str. 467) pa je bil na ta dan le vpisan njegov dejanski rojstni datum, tj. 24. december 1886.