V kratki analizi o poslovanju predelovalnih družb proučujemo statistične podatke iz bilanc stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb v predelovalnih dejavnostih (C), ki so največja dejavnost slovenskega gospodarstva. Analiza poslovanja in premoženjsko-finančnega položaja predelovalnih družb zajema obdobje po letu 2008, s poudarkom na gibanjih v zadnjih petih letih in zlasti v zadnjem letu (2024). Poslovni rezultati predelovalnih družb so se v letu 2024 še nekoliko poslabšali, a so večinoma ostali boljši kot pred letom 2021. Neto čisti dobiček predelovalnih družb, ki je vrh dosegel leta 2022, se je zmanjšal na 1,8 mrd EUR. Ostal je precej večji kot v obdobju pred letom 2021, prav tako tudi neto dobiček iz poslovanja, ki se je v zadnjem letu znova zmanjšal. Neto izguba iz financiranja predelovalnih družb se je v primerjavi z letom 2023 več kot podvojila in bila najvišja po letu 2014. Prihodki od prodaje predelovalnih družb so se po padcu v letu 2023 povečali. Večji so bili predvsem na trgih izven EU, nekoliko pa tudi na trgu EU. Večji so bili tudi poslovni odhodki, stroški energije pa so v povprečju padli za petino. Obremenjenost poslovnih prihodkov s stroški energije pa je ostala večja kot pred energetsko krizo (2022) tako v energetsko intenzivnih panogah kot v povprečju predelovalnih družb. Rast stroškov dela se je upočasnila, vendar se je znova povečala obremenjenost poslovnih prihodkov predelovalnih družb s stroški dela. Rast dodane vrednosti predelovalnih družb se je v letu 2024 še upočasnila, število zaposlenih pa je bilo podobno kot leta 2022. Dodana vrednost na zaposlenega je presegla 62.500 EUR. Ob tem se je dodana vrednost energetsko intenzivnih panog drugo leto zapored zmanjšala. Njihov skupni delež v dodani vrednosti predelovalnih družb pa je bil najmanjši v celotnem obdobju. V zadnjih petih letih sta je precej skrčili tudi dodana vrednost in zaposlenost v proizvodnji motornih vozil in (pol)prikolic, pri čemer se je ta dejavnost obenem tudi prec